MEPUTSO: 80
Memorantamo o, o na le matlakala a 25.
LEPHEPHE LA BOBEDI (P2)
MEMORANTAMO
DITŠHUPETŠO TŠA GO SWAYA
Ge molekwa a arabile dipotšišo tše di fetago palo yeo e nyakegago, Swaya ya mathomo fela. (Molekwa ga a swanela go araba potšišo ye telele le ye kopana go tšwa pukung e tee).
Karolong ya A (Leleme la Gae le Lelemetlaleletšo la pele), ge molekwa a arabile dipotšitšo tše nne ka moka mo diretong tšeo di kgethilwego, swaya tše pedi tša mathomo.
Go dikarolo tša B le C (Leleme la Gae), ge molekwa a arabile dipotšišo tše kopana tše pedi goba tše telele tše pedi, swaya ya mathomo o hlokomologe ya bobedi. Ge molekwa a arabile diptšišo ka moka tše nne, swaya fela ya pele mo karolong ye nngwe le ye nngwe ge e le gore go arabilwe potšišo ye kopana le ye telele.
Ge molekwa a file dikarabo tše pedi, moo e lego gore ya mathomo e fošagetše mola ya bobedi e nepagetše, swaya ya mathomo gomme o hlokomologe ya bobedi.
Ge dikarabo di sa nomorwa ka tshwanelo, swaya go ya ka memorantamo.
Ge mopeleto wo o fošagetšego o ama tlhalošo, swaya phošo. Ge o sa ame tlhalošo, gona mo fe moputso.
Potšišo ye telele: Ge karabo ya potšišo ye telele e le ka tlase ga botelele bjo bo nyakegago, se mo otle ka ge a šetše a ikotlile. Ge e le ye telele kudu, lekola fela mantšu ao e ka bago a 50 mongwalong wa go tlogelana le a 30 mongwalong wa go kgomagana o hlokomologe taodišo yeo e šetšego
Dipotšišo tše kopana: Ge molekwa a sa šomiše ditsebjana moo a kgopetšwego go tsopola, se mo otle.
KAROLO YA A: THETO
POTŠIŠO 1
Tshekatsheko ya 'Ge ke gopola'
Tshekatsheko ya sereto se e lebane le tshwantšhokgopolo.
Tshwantšhokgopolo e lebane le ka fao sereti se bontšhago mmadi moko wa sereto le dikgopolo tšeo a ratago go di tšweletša ka leihlo la moya. Tshwantšhokgopolo e ka tšweletšwa ka kgetho ya mantšu, tirišo ya dika le dikapolelo le tirišo ya dikarolo tše dingwe tša polelo. Ye ke mehlala ya tshwantšhokgopolo mo seretong se:
Pheteletšo
Pheteletšo e lebane le ka fao moreti a feteletšago tiragalo ka gona.
Mohlala : - re khudušitšwe ka kgang ya tlou dieta tša fela.
Makgethepolelo a lebane le potšišo ya go se nyake karabo.
ako mpotše gore Mapogo ke kae?
Diema le dika
Mohlala wa seema - moeng o nakadimaripa
Mohlala wa seka - nkgolla pelo
Mainagokwa
Mainagokwa ke maina a go bopša ka dikarolo tše pedi tša polelo goba go feta.
Poeletšo
Ka poeletšo moreti o gatelela dikgopolo goba dintlha tše bohlokwa.Go na le mohuta ya go fapana ya poeletšo , e lego poeletšothomi, poeletšogare, poeletšontšu bjbj.
Mohlala: Ako mpotše gore...( Poeletšo ya sekafoko)
Ra... (Poeletšo ya senoko)
Tše ke tlhahlo fela, dikarabo tša maleba di tla amogelwa
POTŠIŠO 2
Morwalo
Sereto se hlaloša mathata a boimana. Se re nke mohlodi wa mpa ye le yena a ka be a ima goba a mo thuše go rwala morwalo wo.
Ke morwalo wa boimana.
Ya senyane ke koma ke kgwedi ya go belega ka gona go gatwa monwana wo mogolo gore moimana a se ke a metšwa ke madiba goba gona go boa fela.
Ke ke poeletšothomi ka ge e tšwelela mathomong a methalotheto.
A galefa boka tau tshwantšhanyo
POTŠIŠO 3
Mphe matšatši
Sereti se kgopela Modimo gore a se okeletše matšatši a bophelo.
Tlogolwana di kgamathetše maša' tsebo,
Nala di tla magapu go šetše mekiti
Lehlologelwa sereti se duma go okeletšwa matšatši ka ge se bapetše ka matšatši a sona.
Moreti o šomišitše nananka e le ge a šupa sepela ka go nanya
O šomišitše gape le tšibatšiba e le ge a šupa go kitima ka go nnyane.
POTŠIŠO 4
Kgwathi
Ke nna Kgwathi'a masogana,
Phaahle yo mošweu diatla le matsogo
Go sepediša matšeke go sepediša matepe/ go kganya.
Mpa ke lenono go khora
Go sepediša matepe
Gobane tšhila tša gagwe ke lebese dilo tše mpe tše a di dirago di a amogelwa, di a ratwa/ ga a bonwe phošo.
Go fapantšhwa bobe (tšhila ) le botse (lebese) di bapetšwago ka gona.
Potšišo 5
Balekwa ba ya go hlokomela dintlha tše di latelago;
Palo ya methaladi.
Palo ya ditemana.
Botelele bja methaladi.
Dintlha tše bohlokwa tšweletšong ya sebopego sa sereto di tla amogelwa.
Potšišo 6
Mophološwa
Sereti se kgala maitshwaro a batho bao ba ipitšago baphološwa etšwe mediro ya bona e sa sepelelane le ka fao Bibele e bolelago ka gona.
Sereti se dirišitše makgethepolelo kudu mo seretong se. Lebaka ke gore sereti se botšiša dipotšišo tšeo se nago le dikarabo tša tšona ka maikemišetšo a go gatelela molaetša wa go kgala ba ba ipitšago baphološwa.
Sereti se nyefola maitshwaro a mophološwa.
Wa = poeletšothomi: mohola wa yona ke go tlemaganya methalotheto ya 1 le 2.
PALOMOKA YA KAROLO YA A:
KAROLO YA B: PADI
Potšišo 7
PADI 1: Lenong la Gauta - H. D. Bopape
SEMELO SA BAANEGWA
Semelo sa moanegwa se lebane le maitshwaro a gagwe. Wo ke mokgwa woo moanegwa a phelago ka gona go ya le ka moo mongwadi a mo tšweleditšego. Semelo sa moanegwa gantši se lemogwa ka dintlha tše di latelago:
Ditiro le polelo tša moanegwa
Baanegwa ba bangwe ba reng ka yena
Leina la gagwe
Polelo ya mongwadi
Polelo ya molaodiši
Motho wa go ba le phišegelo/ phegelelo Ge a ikemišeditše go dira selo, ga a lebelele kotsi yeo a ka welago go yona. Re mmona ge a nyakišiša molato wa polao ya Mmatšhego a sa gomele morago le ge go le boima bjang kapa bjang.
O sehlogo Ge Mpho a gana go tšwa ka nnete o mmetha gore nnete yeo e be e tšwele nyanyeng.
Ga se lefšega Le ge seresanta Maroga a mo lemoša ka kotsi ya go nyakišiša molato wa polao ga a ka a fetola mogopolo. O ile a no tšwela pele ka dinyakišišo.Ga a boele morago mo go lego bothata.
O bohlale Ge a hlasetšwe ke dira le manaba, o phološwa ke bohlale bja gagwe.O ipha nako ya go kgonthišiša seo a se nyakago, ntlha ye , e bonagala nakong yela a bego a šetšwe ke sefatanaga sa dinokwane ka morago
Ke motho wa šedi O na le tekniki ya go lemoga selo seo se iphihlilego,mohlala, o kgona go lemoga gore sefatanaga sa Brenda se gatile phoka, o kgona go lemoga Brenda gore o na le seo a se naganago, o kgonne go lemoga Mpho gore o na le morero ka ga Maleka.
O na le kgotlelelo O kgotlelela dipolelo tša Brenda le maitshwaro a gagwe.
Motho wa leratorato O lebelela mosadi wa gagwe ka lerato ka dinako tšohle, moo ebilego a ile a palelwa ke go lemoga ka pela gore Brenda yo a dulago le yena ke mmolai.Ga a ka a iša felo ka makgarebe ao a bego a mo lebelela ka kganyogo kua 'bottle store'.
O na le kgang Ge a nyaka selo, o netefatša gore selo seo o a se hwetša, mohlala, o nyakile lenong la gauta mengwaga ye mehlano a ba a le hwetša.Kgang ya gagwe e mo dirile gore a timelele lebaka le le telele go se yo a tsebago gore o kae.
Motho wa pelompe O bolaile mosadi wa tatagwe Mmatšhego. O kwana le manaba gore ba hlasele monna wa gagwe Nnono.
O na le lenyatšo Ga a hlomphe monna wa gagwe Nnono, o bolela le yena ka go mo tšeatšea le go mo nyefola.
Ga a na lerato O botša monna wa gagwe wa lenyalo, Nnono, gore o sepela le monna yo mongwe, Nakedi. O befelela Nnono ge a boile bošego le ge a bethile Mpho ntle le go šetša mabaka.
O na le sephiri Ga a botše motho gore nako ye a bego a timeletše o be a le kae, le mang.O ikgapa a ikgoroša a boa mašego Nnono a sa tsebe morero wa gagwe.Ga a botše motho gore go na le selo sa bohlokwa seo a se nyakago .
Ga a na tlhokomelo Mosadi wa gagwe, Mmatšhego, o na le diemadirile tša gauta, tša go bitša mašeleng a godimo fela ga a re selo ka ga tšona, ga a mmotšiše.
Motho wa go rata go itefeletša O botša Nnono gore ge a hweditše mmolai a mo tliše go yena gore a mmolaye ka tša gagwe diatla.
O hloka tshepo bathong Ga a na tshepo go ba molao, e lego maphodisa, Bjale o kgopela Nnono gore a nyake mmolai wa mosadi wa gagwe.
SETSOPOLWA A
Molwantšhwa a ntšhe manganga, mahlajana le mathaithai ka hlogwaneng ya gagwe/taelo ke gore a tlogele nyakišišo.
Thulano ya ka ntle ka gobane e magareng ga baanegwa.yona Kgakgano e bonagala ge molwantšhi a roga molwantšhwa. Yona e magareng ga Nnono le sendikheiti
Tikologo ye e tšwelelago fa ke ya sebjalebjale:
E tšweletša moya wa bonaba le bobolai ntle le kwelobohloko
Go na le matšhošetši.
Go bolelwa ka maphodisa le dinyakišišo
Go se hlomphane.
Moya wa ntwa le polao
Morero wa puku ye ke gore "toka e phethagatšwe. Diteng tša temana di laetša ka fao molwantšhi e lego yo mongwe wa dinokwane tšeo di thibelago molwantšhwa go dira dinyakišišo gore morero o phethagatšwe.
Balekwa ba tla tšweletša maikutlo a go fapana; mohlala, ba bangwe ba tla re ba befetšwe, ba fedišwa ke ka tsela yeo molwantšhi a boledišanago le Molwantšhwa ka gona mola e le yena mosenyi mola ba bangwe ba tla thabišwa ke ka fao ba boledišanago ka gona.
SETSOPOLWA B
Kgopolo ya gore Nnono ke yena mogononelwa.
Nnono ke mogononelwa mabapi le tlhaselo ya Nnaniki eupša maphodisa a palelwa ke go mo swara ka lebaka la gore ga go na bohlatse bjoo bo tiilego bja gore ke yena mohlasedi wa Nnaniki. Molaotheo wa naga o re motho ga a swanelwa ke go swarwa ntle le bohlatse bja maleba.
Dipolayano, matšhošetši le go se tshepane di tšwetša pele ditragalo tša padi ye.
Phekgogo e tšweletšwa ke ge sersanta a bolela gore ga a na pelaelo ya gore Nnono ke yena a hlasetšego Naniki.
Potšišo 9
SEMELO SA BAANEGWA
Semelo sa moanegwa se lebane le maitshwaro a gagwe. Wo ke mokgwa woo moanegwa a phelago ka gona go ya le ka moo mongwadi a mo tšweleditšego. Semelo sa moanegwa gantši se lemogwa ka dintlha tše di latelago:
Ditiro le polelo tša moanegwa
Baanegwa ba bangwe ba reng ka yena
Leina la gagwe
Polelo ya mongwadi
Polelo ya molaodiši
Phankga
Ke motho wa go ba le boikgantšho gammogo le boikgokgomošo.
Ke sehwirihwiri
O etela Mafamo ka nepo ya go uwauwetša setšhaba gore se eme le yena kopanong ya sekolo
O na le bomenemene
O iša diphuthelwana go Mokgonoana yo elego mongwaledi wa lekgotla la sekolo
O senya Lahlang leina pele ga bana ba sekolo le go maloko a mangwe a komiti.
O na le boikgantšho gammogo le boikgokgomošo
Ke moradia ka ge a logišana maanomabe le Mokhura nepo e le go wiša Lahlang
Ke sebodu, mošomo wa gagwe o hlatsela seo.
Ke motho wa go se amogele dikeletšo tša leago
Lahlang
Ke motho wa seriti
Ga a tšhošwe ke lefeela ka ge a kgona go emela taba ya gagwe
O na le moya wo mobotse wa leago
Ke motho wa go rata mošomo wa gagwe
Ke motho yo a emelago nnete
Ga a tšewe ke melodi ya makaba
Mokhura
Ke nta malomela kobong, o segiša Lahlang a dutše a mo tla ka fase.
Ke motho wa boikgantšho le boikgokgomošo
Ke motho yo a ratago go bonwa kudu
O hloka moya wo mobotse kgodišong ya bana
O laolwa ke mpa
Ga a tšhabe go fa maele ao a timetšago bophelong
Potšišo 10
SETSOPOLWA A
Motšwadinageng le lekomofere - a šupa lehloyo le kgatako ya ditokelo/kgethollo ya semorafe.
Phankga ke motlogolo wa Mokhura, ba tswalane ka madi ebile ba dula motseng o tee. Bobedi ke bana ba mobu.
Go rena moya wa lehloyo, moya wo o hueditšwe ke kgethologanyo ya semorafe go lebeletšwe maemo a mošomong, hlogo ya sekolo.
Thulano e tšweletšwa ke ge Mokhura a re Lahlang o ba dira dinku/Lahlang o tšeetše Phankga mošomo.
SETSOPOLWA B
Phankga- Ke Phankga wa boikgokgomošo, boikgantšho le dintwa.
Lahlang - ke motho wa tlhompho le go itlhompha, wa go tseba mošomo wa gagwe, wa go ikokobetša.
Phankga o šuthišeditšwe sekolong se sengwe ntle tlhatlošo mola Lahlang a tšwetše pele go ba hlogo ya sekolo seo.
O kwa gore ga se a amogelega ebile o a kgethollwa gomme pelo ya gagwe e ba bohloko.
Balekwa ba tla tšweletša diphetho tša go fapana, mohlala, bangwe ba tla re ke be ke tla tloga ka boela gagešo mola ba bangwe ba tla re ke be ke tla dula gomme ka fo ba hlogo ya sekolo ka kgang.
Potšišo 11
SEMELO SA BAANEGWA
Semelo sa moanegwa se lebane le maitshwaro a gagwe. Wo ke mokgwa woo moanegwa a phelago ka gona go ya le ka moo mongwadi a mo tšweleditšego. Semelo sa moanegwa gantši se lemogwa ka dintlha tše di latelago:
Ditiro le polelo tša moanegwa
Baanegwa ba bangwe ba reng ka yena
Leina la gagwe
Polelo ya mongwadi
Polelo ya molaodiši
O na le pelo ye mpe
Ke mmolai
O bolaile Mphoka
O na le swele O taboša Tšhwahledi koma
O tsena mapaing le Mphoka mola e le molata, a robala le yena e tšwe e le mosadi wa kgoši, yena mmagosetšhaba!
O na le sephiri
O rile go ima, a se botše kgoši, a tšhabela gae
O sehlogo
O gana go amuša ngwana o nyaka ge a e hwa.
Ke moradia, wa pelo ye mpe
O khukhunela go rragwe o mo kgopela gore a ntšhe mphato wa go tsoma Tšhwahledi gore a mmolaye.
O ganela Tšhwahledi ka ditokelo tša gagwe tša go buša
Mphoka
Ke sehwirihwiri
Setšhaba sa kgoši Taudi se kgakanegong ka lebaka la gagwe.
O na le sebete
Ke lefšega
Re bona ge ditaba di befa a thoma go tšhoga le go romela thapedi ka mošate.
E tloga e le mphoka e le ruri
Motse wa Kgoši Taudi o tšwele diripa tše pedi ka lebaka la gagwe nke mola a seke a gaša mphoka ka mošate, setšhaba sa Taudi se ka be se a tšwa diripa tše pedi.
Potšišo 12
SETSOPOLWA A
Ngwana yo ga se madi a mošate ebile go ba gona ga gagwe go thulanya setšhaba ka dihlogo/ke hlaba.
Go ya ka molao wa ditokelo tša bana, ngwana yo mongwe le yo mongwe o na le tokelo ya go hlokomelwa, go fepša le go šireletšwa. Go ga go bjalo ka gobane Khutšišo, e lego mmagwe o duma ge a ka hlokofala.
Balekwa ba tla phurolla sa mafahleng a bona:
Ge ba kwana le tšona: ba tla hlaloša bohlokwa bja dingaka tša setšo.
Ge ba sa kwane le tšona: ba tla hlaloša boradia bja tšona.
Balekwa ba tla fa dikakanyo tša bona malebana le go rarolla pharela ye.
Mohlala bangwe ba ka mmolaya nka mmotša gore bogoši ga se bja gagwe, bjbj.
mmagongwana o swara thipa ka bogaleng.
Diteng tša temana di tšweletša Khutšišo bjalo ka mosadi yoo o ka rego ga a tsebe lešoko gore ke eng. Ka mantšu a mangwe o ka re ngwana yoo ga se wa gagwe. Khutšišo ga a sware thipa ka bogaleng ge a lebane le mathata.
SETSOPOLWA B
Seboledi se šupa gore go na le bothata ka gobane mosadi wa kgoši, e lego yena mmagosetšhaba o belegišitšwe ngwana wa leitšibulo ke molata e lego Mphoka. Ka go realo Mphoka o kgotletše sediba seo se nyorollago setšhaba ka moka.
Thulano ye e tšwelelago mo setsopolwaneng se e magareng ga Tšhwahledi le Kgathola bao ba tsošitšego kgakanego ya gore kgoši e tlile go ba mang magareng ga bona.
Molaetša o lebane le go bakwa ga bogoši. E amana le morero wa padi wa gore ngwana ke wa dikgomo.
Setšhaba se ile sa bona bokaone e le go tšwa diripa tše pedi. Tšhwahledi o ile a boa ka bamphato wa gagwe mola Kgathola le yena a ile a boa ka ba gagwe. Motse wa Taudi o ile wa fišwa, barwa ba aga ka khutšo ka go bapela.
re gakanegile bjalo ka meetse a a lego moeteng go bapetšwa dilo tše pedi, e lego batho le meetse.
Potšišo 13
SEMELO SA BAANEGWA
Semelo sa moanegwa se lebane le maitshwaro a gagwe. Wo ke mokgwa woo moanegwa a phelago ka gona go ya le ka moo mongwadi a mo tšweleditšego. Semelo sa moanegwa gantši se lemogwa ka dintlha tše di latelago:
Ditiro le polelo tša moanegwa
Baanegwa ba bangwe ba reng ka yena
Leina la gagwe
Polelo ya mongwadi
Polelo ya molaodiši
Swele
Ke motho yo sehlogo
O tlaiša mosadi wa gagwe le bana
O kata Mahlatse ebile o mo fa ngwana
O loga leano la go bolaya Mahlatse le ngwana wa gagwe
O rata basadi
Le ge a nyetše ga a fetše go tliša batlabo ka gae
Ke motho wa go ikgapa a ikgoroša
Ke moradia, o itira moruti etšwe go se bjalo
Ke motho wa go homola kudu e dutše e le senokwane
Ke setagwa, o wela kudu ka nkgong.
Mahlatse
Ke ngwana yo bohlale
O kgonne go efoša ngwana wa gagwe dinaleng tša Swele ka ge a ile a lemoga gore tatagwe o nyaka go mmolaya.
Ke motho yo mo šoro, o lahla ngwana mo tseleng yeo go fetago difatanaga e le maano a gore di mo gate.
Ke motho wa therešo ebile taba ya gagwe o a e emela.
O gana go nyadišwa ke Swele yoo ga bjale e lego Moruti
Ke motho wa go ba le sephiri, ga a ka a botša mmagwe gore tatagwe o robala le yena ka kgang.
Nkuke
Ke motho wa go ba le lešoko : o kgonne go topa ngwana yo a lahlilwego gomme a ikgodišetša yena.
O na le sephiri : o godišitše ngwana etšwe a nyakwa
Ke lehodu: ngwana o timetše gomme ga a nyake go fa batho ngwana yoo wa bona.
Ke senganga: mosadi wa gagwe o re a iše ngwana mošate eupša yena o a gana o re ngwana yoo o itopetše yena.
O na le boitsholo: mafelelong o iša ngwana ga gabo gomme o amogela kotlo efe kapa efe yeo a ka e fiwago.
Potšišo 14
SETSOPOLWA A
Ke motho le motlogolo wa gagwe/Naledi ke ngwana wa morwedi wa Thušanang.
Ke ya sekgale ka gobane melato e sekwa kgorong.
Ke go bušwa ga Naledi yoo go kilego gwa begwa ka ga timelo ya gagwe.
Kgoši e feleleditše e sa mmona molato gomme ya mo leboga ge a bušitše ngwana.
Molekwa o tla tšweletša maikutlo a gagwe. Maikutlo e ka ba a lethabo goba a manyami.
SETSOPOLWA B
Swele o rakilwe ka ge Mphapa a bololotše tša bophelo bja gagwe bja boradia.
Swele o be a tlaiša mosadi wa gagwe le bana ka tša thobalano gomme a fetša a imišitše morwedi wa gagwe.
Balekwa ba tla fa sa mafahleng a bona.
Mohlala bangwe ba ka thekga bophelo bja Swele.
bangwe ba ka thulana le bophelo bjoo ka go fetoga
Morero wa padi ye o lebane le tlaišo ya basadi le bana ka malapeng. Swele o rakilwe Tlhakoleng ka lebaka la go tlaiša mosadi wa gagwe le bana. Ye kgolo yeo a e dirilego ke ya gore o imišitše morwedi wa gagwe. Ke ka lebaka leo ga bjale e lego moneneri yoo a hlokago boyo.
PALOMOKA YA KAROLO YA B:
KAROLO YA C: PAPADI
Potšišo 15
Morero:
Morero ke kgopolokgolo/molaetša/thuto yeo mongwadi a ratago go e tšweletša ka sengwalwa sa gagwe. Morero o lebane le thuto yeo mongwadi a ratago go e lemoša mmadi mo bophelong. Gore morero o tle o bonagale gabotse mongwadi o diriša dithekniki tša thulaganyo, go swana le tekolapejana, tekolanthago, go hlakahlakanya ditaba, go latelanya ditaba, boipoeletšo le poeletšo ya ditiragalo.
Thulano le maatlakgogedi di godiša morero wa mongwadi.
Morere wa tiragatšo/papadi: Naga ga di etelane
Mongwadi o rata go laetša mathata ao batšwakadifate ba kopanago le ona dinageng di šele:
Mongwadi o tšweletša Mphaka e le motho yo a thulanago le tshepedišo ya mmušo wa gabo wa Bonwatau go lebeletšwe dintlha tše di latelago:
maemo a thuto maemo a dipolitiki
Thulano ya Mphaka le tšeo di laeditšwego ka godimo e mo hlohletša go tšwa ka difate.
Naga ya mathomo yeo a tsenelago go yona ke Takone moo a gopolago gore khutšo e tla ba gona, madimabe e ba gore ga go be bjalo.
Tshwarompe yeo Mphaka a kopanago le yona Takone e mo lemoša kgonthe ya gore ga gabo motho ga go na bosehlanyana.
Mphaka le lapa la gagwe ba hlorišwa ka mešogofela ka la gore ke batšwantle.
Mathata a Takone a hlohleletša Mphaka go tšwa ka difate ka nepo ya gore o tla hwetša khutšo.
Mphaka o bona bokaone e le go fetela letsheng la Mogadisho nepo e le go nyakana le khutšo gammogo le tharollo ya mathata a gagwe.
Bothata bja go ba motšwantle bo sa tšwela pele gammogo le go lapa la gagwe.
Tshwarompe ye a kopanago le yona e mo hlohleletša go fetola kgopolo ya gagwe.
Mafelelong Mphaka le lapa la gagwe ba rera go boela gae ka morago ga go lemoga mathata ao ba kopanego le ona a bofaladi.
Go molaleng gore legae la bomotho ga le na bosehlanyana, mathata ge a le gona a nyaka poledišano gore go be le tharollo.
Potšišo 16
SETSOPOLWA A
Go rerwa maano a go raka bafaladi ka nageng ka go ba segela mellwane, maano e le go fokotša tokologo ya bona kudu go lebišitšwe go Mphaka ka ge ba nyaka a fološwe setulong sa bofahloši Yunibesithing gore maemo ao a fiwe ngwana wa mobu yoo a kilego a mo ruta.
a re ba epela moreo go dira maano a go swara motho yoo a nyakwago.
b re ba tšitlanye pele ba ithera re ba phatlalatše pele ba ka itokiša go ba tsatsela bjalo ka phiri go lwantšha/wela batho ba sa itebetše.
Ee, ke nnete. Letsota o re pele ga merero ka moka go thongwe ka ya bafaladi ka ge ba mo tlabatlabiša dibete. O re ebile o lemogile gore Mphaka o a ikgantšha o nyaka go mmintšha ka leoto le tee.
Morero wa papadi ye o amana le mathata a bafaladi dinageng tša ka ntle. Poledišano ye e tšweletša bonnete bja kgopolo ye gore dinageng tše dingwe go swana le Letsheng la Mogadisho le Takone bafaladi ba bonwa e le kotsi, gobane go thwe ba tlo tšeela bana ba bona mediro.
SETSOPOLWA B
Poledišano ke motheo wa papadi/tiragatšo ka ge e tšweletša tše di latelago:
Mohlala dimelo tša baanegwa thulaganyo ya papadi, bjbj.
Bonwatau Mphaka o be a gateletšwe ke mmušo wa kgethologanyo.
O be a sola thuto ya maemo a fase ya Bonwatau, yeo e hlometšwego
O be a ganetšwa go bouta bjalo ka modudi wa naga.
Go tšwa ga gagwe ka difate ga se gwa rarolla bothata.
di hlahla babogi le baraloki.
di thuša gape go tšweletša ditiragalo tšeo di ka se tšweletšwego sefaleng di dirišwa go tšweletša maikutlo a babapadi go itiela manxa go lakaletša goba go kganyogela motho madimabe.
ge tša masa di ba reteletše ge ba sa lokelwe ke selo.
Potšišo 17:
PAPADI 2: Lehufa - P Mothupi
Morero:
Morero ke kgopolokgolo/molaetša/thuto yeo mongwadi a ratago go e tšweletša ka sengwalwa sa gagwe. Morero o lebane thuto yeo mongwadi a ratago go e lemoša mmadi mo bophelong. Gore morero o tle o bonagale gabotse mongwadi o diriša dithekniki tša thulaganyo, go swana le tekolapejana, tekolanthago, go hlakahlakanya ditaba, go latelanya ditaba, boipoeletšo, poeletšo ya ditiragalo.Thulano le maatlakgogedi di ka godiša morero wa mongwadi
Morero wa tiragatšo/papadi: Lehufa
Leina la papadi ye, "Lehufa", le tšweletša morero wa yona, e lego lehufa. Ka gona go ya go lebelelwa dintlha tše di latelago ge go arabja potšišo ye.
Lehufa le lebane le lerato la go fetiša tekanyo magareng ga baratani. Lona le hlohleletša go se tshepane ga balekani moo e lego gore yo mongwe wa bona ga a sa ipshina ka lerato. Molekani wa go ba le lehufa o naganela molekani wa gagwe gore o ratana le batho ba bangwe. Kgonono yeo e tliša maanomabe a go diša molekani yoo wa gagwe. Taba ye e tliša go se sa tshepana ga balekani.
Lehufa le Ntlogeleng go Ntshepe:
Ntlogeleng o befedišwa ke go hwetša dinomoro tša mogala tša Lerato ka potleng ya paki ya Ntshepe ka morago gago e puruputša. Ka go puruputša diaparo tša Ntshepe o be rata go hwetša bohlatse bja gore yo Ntshepe o ratana le mang.
Ka lebaka la dinomoro tšeo tša mogala, Ntlogeleng o napile a thoma go hlapaola Ntshepe go fihla fao a mo tshwelago le ka mare ka lebaka la ge a re o ratana le Lerato.
Ntlogeleng o ya fao Lerato a šomago gona, gomme a no fihla le go roga Lerato ka ge a re o mo tšeela monna.
Ntlogeleng o ya ga Mešunkwane go ya go nyakela Ntshepe dihlare ka ge a re o kitima le basadi. Ka mahlatse goba madimabe Ntshepe o ile a tla a bona dihlare tšeo gomme Ntlogeleng a thoma go tšhoga ka ge a bonetšwe.
Pheletšo ya Ntlogeleng e bile go itlema gomme a hlokofala ka lebaka la bogale bja lehufa.
Lehufa la Radithekisi go Lerato:
Radithekisi le ge a na le dikoloi tše mmalwa, ga a nyake go fa Lerato koloi ya go ya mošomong ka ge a re a ka nametšana le banna bao a ratanago le bona ka yona.
Radithekisi o nyakela Lerato badiši ba go diša mesepelo ya gagwe gore a tle a tsebe gore yo Lerato o ratana le bomang.
Radithekisi o nyakela Ntshepe babolai ka ge a re o ratana le mosadi wa gagwe. Ka gona o nyaka gore ba tloše yo Ntshepe tseleng ka ge a mo pataganya le bophelo.
Radithekisi o bethile Lerato gore a be a ye bookelong ka ge a re o ratana le banna ba bangwe. Le ge Lerato a le fao bookelong Radithekisi ga se a ka a ya go mmona.
Radithekisi o lata Lerato ka kerekeng, o mo goga go sa rapelwa ka ge a re ka kerekeng o yela banna.
Lerato o hlala Radithekisi ka lebaka la lehufa leo le bego le dira gore Radithekisi a mo hloriše.
Radithekisi o ile a fetša a ithuntšhitše ka maikemišetšo a go ipolaya gomme ka mahlatse goba madimabe a se ke a hlokofala.
Lehufa la Radithekisi le Ntlogeleng le feleleditše le dirile gore Ntshepe le Lerato ba age motse le ge e be e se maikemišetšo a bona.
Potšišo 18
SETSOPOLWA A
Aowa. Sehlare seo Ntlogeleng o tšwa go se nyakela Ntshepe ngakeng ka ge a re o rata basadi.
Morero wa papadi/tiragatšo ye o lebane le bogale bja lehufa. Ntlogeleng o tšwa go nyakela monna wa gagwe dihlare ka lebaka la lehufa.
Ntlogeleng o feleleditše a ipolaile mola Ntshepe yena a feleleditše a nyetše Lerato
Molekwa o tla fa maikutlo a gagwe a ba a fahlela maemo a gagwe.
Mohlala: maikutlo e ka ba a manyami goba a go laetša ntwa.
SETSOPOLWA B
Ee.
Ntshepe o a tshepega: O tshephagaletše lenyalo la gagwe go fihlela mosadi wa gagwe a hlokofala
Lerato o na le lerato: O ratile Radithekisi eupša a hloka lerato go tšwa go yena. Lerato la Lerato ke la bofora,
Ge molekwa a ganetša o tla fahlela ka mabaka a go kwala.
Ke moya wa lerato ka gobane go a atlanwa.
Tikologo ke ya sebjalebjale ka ge go bolelwa ka dikoloi le meago ya mabaibai.
O ngangišana le dikgopolo tša gagwe.
Mafelelong ba agile lapa.
PALOMOKA YA KAROLO YA C:
PALOMOKA YA TLHAHLOBO:
LELEME LA GAE
RUBRIKI YA GO SWAYA POTŠIŠO YE TELELE YA THETO
Potšišo ye telele ya theto meputso
POLELO
Sebopego, kelelo le tlhagišo, polelo, segalo le setaele tšeo di
šomišitšwego taodišong.
Bokgoni bjo bobotse go fetiša
Nyalelano ya sebopego
Matseno le mafelelo a mabotse kudukudu
Dingangišano di hlamilwego le go godišwa gabotse
Polelo, segalo le setaele di bodule di a kgahliša di nepagetše.
Bokgoni bjo bobotse kudukudu
Taodišo e hlamilwe gabotse
Matseno le mafelelo a mabotse
Dingangišano le setaele di nepagetše e bile di loketše morero wo.
Tlhagišo ye botse.
Bokgoni bjo bobotse kudu
Sebopego le tatelano ya ngangišano tše di hlakilego
Matseno le mafelelo le ditemana tše dingwe di nyalelantšwe ka peakanyo
Tatelano ya ngangišano e a kwešišega
Polelo, segalo le setaele di nepagetše ka bontši
Bokgoni bja go kgotsofatša
Sebopego se a bonagala
Taodišo e hlaelela sebopego se se hlakilego
Go na le diphošo di se kae tša polelo, segalo le setaela ke tša tshwanelo,ditemana di nepagetše
Sebopego se laetša thulaganyo ye e fošagetšego.
Dingangišano ga tša beakanywa ka tatelano.
Diphošo tša polelo di a bonagala. Segalo le setaele ga tša lokela mohola wa thuto.Ditemana tše dingwe di fošagetše.
Bokgoni bja go išega
Tlhagišo ye e fokolago le,tlhokego ya thulaganyo di šitiša kelelo ya ngangišano.
Diphošo tša polelo le setaele se se fošagetšego se dira gore sengwalwa se se amogelege. Segalo le setaele ga se tše loketšego thuto.
Ditemana di fošagetše.
Bokgoni bja go hlaelela kudukudu
Go bothata go bona ge eba hlogo e ahlaahlilwe.
Ga go bohlatse bja sebopego goba tatelano.
Polelo ye e fokolago.Setaela le segalo di fošagetše.
Ga go ditemana goba nyalelano.
DITENG
Tlhathollo ya sererwa, botebo bja ngangišano, taetšo ya go kwešiša sereto
Bokgoni bjo bobotse go fetiša tlhalošo ye e tseneletšego ya sererwa, makala kamoka a hlohlomišitšwe mo go kgotsofatšago boiphetolelo bjo bo botse go fetišiša : 90% +boiphetolelo bjo bo botse kudukudu : 80 % -89 %
mohlwaela wa dingangišano tše bogale tšeo di šitlelwago go tšwa temaneng kwešišo ye botse go fetišiša ya sengwalo le sereto
½ - 11 ½
Bokgoni bjo bobotse kudukudu.
tlhalošo ye botse ya sererwa makala ka moka a hlohlomišitšwe ga botse boiphetolelo bjo bo nabilego molokoloko wa dingangišano tše di kwalago wo o šitletšwego go tšwa temaneng kwešišo ye botse kudukudu ya sengwalo le sereto
½ - 8½
½ - 7½
Bokgoni bjo bobotse kudu go bontšha kwešišo le thlalošo ye kaone ya sererwa boiphetolelo bjo bo botse
Dingangišan tše di kwešišegago eupša ga se ka moka tše di fahletšwego gabotse go bontšha kwešišo ya segwalo le sereto
½ - 7½
½ - 6½
Bokgoni bja go kgotsofatša go bontšha kwešišo le tlhalošo ye e amogelegago, eupša gase makala ka moka a hlohlomišitšwego gabotse go na le dinthla tše bohlokwa tšeo di fahlelago sererwa tše dingwe tša dingangišano di fahlela sererwa eupša bohlatse bja seo ga bo kgotsofatše go na le kwešišo ya sengwalo le sereto
½ - 6½
½ - 5½
Bokgoni bjo bo lekanego maiteko ao a sa kgotsofatšego a go araba potšišo kwešišo ye e tseneletšego gannyane go iphetolela go sererwa dingangišano ga di kgotsofatše go na le bohlatse bjo bonnyane go tšwa seretong moithuti ga se a be a kwešiša sengwalo goba sereto gabotse
½ - 5½
½ - 4½
Bokgoni bja go išega kwešišo ye e fokolago ya sererwa boiphetolelo bo a ipoeletša, ka nako tše dingwe bo tšwele tseleng ga go kwešišo ya sererwa tlhalošo e fošagetše, dingangišano ga tša fahlelwa go tšwa go sereto kwešišo ye e fokolago kudu ya sengwalo le sereto
½ - 4½
- 3½
Bokgoni bja go hlaelela kudukudu boiphetolelo bo na le kamano ye nnyanne le sererwa eupša ngangišano e bothata go kwišišega goba e tšwele tseleng maiteko ao a fokolago a go araba dipotšišo dinthla tše di lego gona tša maleba ga di na bohlatse bja gore di tšwa seretong kwešišo ye e fokolago kudu ya sengwalo le sereto
- 3½
RUBRIC YA GO SWAYA POTŠIŠO YE TELELE MO PADING LE PAPADING
Hlokomela phapano gare ga meputso yeo e abelwago diteng, sebopego le tirišopolelo
DIKHOUTU LE KABO YA MEPUTSO
DITENG 
Tlhathollo ya sererwa, botebo bja ngangišano, taetšo ya go kwešiša dingwalo
SEBOPEGO LE TIRIŠOPOLELO 
Polelo Sebopego, kelelo le Pego, polelo, segalo Le setaele tšeo di šomišitšwego taodišong
Bokgoni bjo bobotse go fetiša
- 15 meputso
Dintlha tša go kwagala di thekgwa ka botlalo go tšwa setsopolweng.
Boiphetolelo bja maemo a godimodimo. 90%+:Boiphetolelo bja maemo a godimo: 80 - 89%.
Mohlwaela wa dingangišano tše bogale tšeo di šitlelwago go tšwa temaneng
Kwešišo ya maemo a godimodimo ya sengwalo le setsopolwa..
Bokgoni bjo bobotse go fetiša
meputso
Nyalelano ya sebopego
Matseno le mafelelo a mabotse kudukudu
Dingangišano di hlamilwe le godišwa gabotse
Polelo, segalo le setaele di bodule, di a kgahliša, di nepagetše.
Bokgoni bjo bobotse kudukudu
½ - 11½
meputso
Tlhalošo ya maemo a godimo ya sererwa makala ka moka a sererwa a hlohlomišitšwe gabotse
Boiphetolelo bjo bo tletšego.
Mohlwaela wa dingangišano tše di kwalago wo o šitletšwego go tšwa temaneng
Kwešišo ye botse go fetišiša ya sengwalo le sereto
Bokgoni bjo bobotse kudukudu
- 7½
meputso
Taodišo e hlamilwe gabotse
Matseno le mafelelo a mabotse
Dingangišano le setaele di nepagetše e bile di loketše morero wo.
HLagišo ye botse
Bokgoni bjo bobotse kudu
- 10 meputso
Go bontšha kwešišo le tlhalošo ye kaone ya sererwa boiphetolelo bjo bo botse
Dingangišano tše di kwešišegago eupša ga se ka moka tše di fahletšwego gabotse
Go bontšha kwešišo ya sengwalo le bohlatse bja diteng.
Bokgoni bjo
Bo botse
Kudu
- 6½
meputso
Sebopego le tatelano ye ya ngangišano tše di hlakilego
Matseno le mafelelo le ditemana tše dingwe di ngwetšwe ka peakanyo
Tatelano ya ngangišano e a kwešišega
Polelo segalo le setaele di nepagetse ka bontši
Bokgoni bja go kgotsofatša
½ - 8½ meputso
Go bontšha kwešišo le tlhalošo ye e amogelegago. eupša ga se makala ka moka a hlohlomišitšwego gabotse
Go na le dinthla tše bohlokwa tšeo di fahlelago sererwa
Tše dingwe tša dingangišano di fahlela sererwa eupša bohlatse bja seo ga bo kgotsofatše
Go na le kwešišo ya sengwalo le sereto.
- 5½
meputso
Sebopego se a bonagala
Taodišo e hlaelela sebopego se se hlakilego
Go na le diphošo di se kae tša polelo, segalo le setaela ke tša tshwanelo,ditemana di nepagetše
Bokgoni bjo bo lekanego
- 7 meputso
Maiteko ao a sa kgotsofatšego a go araba potšišo
Kwešišo ye e tseneletšego gannyane go iphetolela go sererwa.
Dingangišano ga di kgotsofatše go na le bohlatse bjo bonnyane go tšwa seretong
Moithuti ga se a be a kwišiša sengwalo goba sereto gabotse.
Bokgoni bjo bo lekanego
- 4½
meputso
Sebopego se laetša thulaganyo ye e fošagetšego.
Dingangišano ga tša beakanywa ka tatelano.
Diphošo tša polelo di a bonagala.
Segalo le setaele ga tša lokela mohola wa thuto.
Ditemana tše di fošagetše.
Bokgoni bja go išega
½ - 5½ meputso
Maiteko ao a sa kgotsofatšego a go araba potšišo
Kwešišo ye e tseneletšego gannyane go iphetolela go sererwa.
Dingangišano ga di kgotsofatše go na le bohlatse bjo bonnyane go tšwa seretong
Moithuti ga se a be a kwešiša sengwalo goba diteng gabotse.
Bokgoni bja go išega
- 3½
meputso
Hlagišo ye e fokolago le, tlhokego ya thulaganyo di šitiša kelelo ya ngangišano.
Diphošo tša polelo le setaele se se fošagetšego se dira gore sengwalwa se se amogelege.
Segalo le setaele ga se tše loketšego thuto. Ditemana di fošagetše.
Bokgoni bja go hlaelela kudukudu
meputso
Boiphetlelo bo na le kamano ye nnyanne le sererwa eupša ngangišano e bothata go kwišišega goba e tšwele tseleng
Maiteko ao a fokolago a go araba dipotšišo
Dinthla tše di lego gona tša maleba ga di na bohlatse bja gore di tšwa seretong
Kwešišo ye e fokolago kudu ya sengwalo le diteng.
Bokgoni bja go hlaelela kudukudu
- 2½
meputso
Go bothata go bona ge eba hlogo e ahlaahlilwe - Ga go bohlatse bja sebopego goba tatelano.
Polelo ye e fokolago.Setaela le segalo di fošagetše.
Ga go ditemana goba nyalelano.
